Pištin Frida

Na dvoje presekaš popoldan.
Spomnil sem se te in zlezel na streho.
Po dolgem času. Sem se zagledal
v gladko oktobrsko polje. Obsijano
z zaspanim soncem. Bilo mi je všeč.
Če bi ga lahko postavil pokonci,
bi ga objel in ljubkoval.
Tako pa sem ga prepustil nekemu
fazanu (velika ptica s pisanim perjem
in dolgim repom). Veter je obrnil
papir moje beležke, kamor sem
pravkar zapisal novo izmed
ponesrečenih. Ljubezenskih pesmi.

Poetično mučeništvo.

Ta prispevek je bil dodan v Četrtek, Februar 5th, 2009 ob 1:30 dopoldne in je uvrščen v kategorijo Prosto. Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 . Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).