« Virtuozi teoretiziranja
Mikrosreča »

Predvesoljski nič

Ponoči potujejo zvoki še dlje. Od
nekod prihaja. Poletna noč. Preslišiš.
In zapadeš v histerijo razmišljanja.
Kaj meniš? Obstaja razlika med
nezavednim in vesoljem? Je žalost
lahko hkrati veselje? Tega ne bomo
nikoli dognali. Skozi Perzeide se
utrinjaš v prenatrpane čustvene sfere.
Spregledaš. Zatavaš v svoje galaksije.
Z morske gladine ti bom nastrgal
sončevih lusk, se ti neslišno prikradel
za hrbet in ti jih stresel za ovratnik.
Zavreščiš (najverjetneje sem prasec).
Nato ti po laseh natrosim čokoladnih
mrvic. Kaj pa vem. Zakaj? Najbrž
dekorativno. Naj se stopijo. Stopijo.
V glavo. Vtrepetaš. Ko spoznam, da
mi poljuba nikoli ne bo uspelo strpati
v darilno vrečko. Navdih izpuhti v
zatišje ranega jutra.

Velik predvesoljski nič.

Ta prispevek je bil dodan v Ponedeljek, Avgust 11th, 2008 ob 9:59 popoldne in je uvrščen v kategorijo Prosto. Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 . Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).

Komentarji (2) na : “Predvesoljski nič”

  1. Kobilica-poet pravi:
    Avgust 12th, 2008 at 9:15 popoldne

    … nič, ki je z drugega vesolja vse…

  2. VILINČEK pravi:
    September 23rd, 2008 at 11:32 dopoldne

    Malce nagajiva je ljubezen, ki prihaja iz tebe :D Sicer pa so tudi čokoladne mrvice nekaj. Se vsaj malček posladkaš ob njih. Bolje kot nič. Sončeve luske? Ostanki topline, žarkov, sreče?

    Vtrepet iz vztrepetati? Vznimiriti se, stresti se.

    A navsezadnje vse izgine. Velik predvesoljski nič. Res si žleht :D

    Še razlaga. Vse tvoje zadnje pesmice nekako doživljam, kot neko kljubovanje… Ne, ne bom… za kazen :) njej.

    Dober si, zelo dober, tudi v teh barvah :)

Komentiraj