« Progresija mističnosti
Predvesoljski nič »

Virtuozi teoretiziranja

Pesmi. Poezija. Čudne funkcije
in preslikave. Nekateri ne vedo
(virtuozi življenjskega teoretiziranja),
da si premaknjen ravno toliko kot
oni. S koščenimi prsti prebiraš črko
za črko.
“Ka sè ti je palik zaj v glavou tou
smêlo? Dêjte libléno. Vej si ti ena
velka nevola.” Nemara bi lahko
postal celo nemarnež. Pijanist.
Kako brez melodičnosti dokazati
muzikaličnost? Mar je premalo
pričujoča ljubeznivost? Razrahljal
bi te in si te sipal med prsti.
Nekateri ne vedo, da še zmeraj delaš z
občutkom, četudi brez subtilnih besed.
“Sé pokaži té papére, ka jih ta pod
vankiš skrivleš. Nekši napoufraten
si mi ti.”
Še ena nočna kontemplacija. Pesmi.
Poezija.

Čudna so pota poetova.

Ta prispevek je bil dodan v Nedelja, Julij 27th, 2008 ob 10:59 dopoldne in je uvrščen v kategorijo Prosto. Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 . Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).

Komentarji (6) na : “Virtuozi teoretiziranja”

  1. Kobilica-poet pravi:
    Avgust 10th, 2008 at 12:54 popoldne

    … kaj naj poezija počne s teorijo…

    odvečna krama, ki je sama sebi namen, predali polni primerjav, omare nabite obečalniki estetike…

    če bi pota bila normalna,
    bi ne bila poetova…

    Kobilica 8)

  2. Pištin Frida pravi:
    Avgust 11th, 2008 at 4:30 popoldne

    Pozdravljen, Kobilica!

    Če bi bila pota, o katerih govoriva normalna … Bi bila sploh pota? Mar so pota ostalih ljudi vedno normalna? To je ravno poanta. “Nekateri ne vedo (virtuozi življenjskega teoretiziranja), da si premaknjen ravno toliko kot oni.” Svet in življenje je zgrajeno na nenormalnosti. Navsezadnje sploh ni pomembno kdo in kaj si. Le, da nekateri težijo k normalnosti bolj kot drugi. Nekateri svojo nenormalnost skrivajo pred drugimi, nekateri jo postavljajo na ogled.
    Zanimivo temo si odprl :)

    Pištin

  3. Kobilica-poet pravi:
    Avgust 11th, 2008 at 4:56 popoldne

    …vsak človek pred svetom skriva nek delček sveta, ki ga ne da nikomur….

    …je pa težko reči da se ljudje vedno normalni, najbrž se prikrito strinjajo z “normalnim”

    …moraš imeti nek svoj skriti svet, ki ga nikomur ne izdaš….

    …nekje globoko, ga pelješ vse do groba… počasi… in skrito…

    …jaz že… prmej
    8)

  4. Pištin Frida pravi:
    Avgust 11th, 2008 at 9:46 popoldne

    …čudna so pota … prmej ;)

  5. VILINČEK pravi:
    September 23rd, 2008 at 11:46 dopoldne

    Malček pretežka zame… Sem si morala kar nekaj besed prevesti :) a zdi se mi, da si se malček ponorčeval iz vsega… Preveč torije, preveč besed… okoli nečesa, kjer še vedno igra veliko čustev. Čeprav ravno z zapletenimi besedami hočeš zmesti bralca. A znova je nekaj narečja, kar daje vedeti, da si še vedno tista odprta preprosta duša, ki bo ostala svoja. Še vedno čustva, še vedno.

    “Nekateri ne vedo, da še zmeraj delaš z
    občutkom, četudi brez subtilnih besed.”

    Doživljam pač po svoje to tvojo poezijo, ki ni lahko… Ni. :)

  6. VILINČEK pravi:
    September 23rd, 2008 at 11:53 dopoldne

    Načano sem napisala (tipkarska) ki ni LAHKA (ne lahko) . Hotela sem povedati ravno to, da vnašaš veliko veliko nenavadnih nevsakdanjih besed vanjo. Brez slovarjev mi ne gre :D A potem sem razmišljala, da je morda ravno v tem poanta, želiš zmesti bralca, pozornost usmeriš drugam.
    —————————————-
    Mar je premalo
    pričujoča ljubeznivost? Razrahljal
    bi te in si te sipal med prsti.
    —————————————–

    Torej že to je veliko, da si prijazen in olikan :) tako bi jaz napisala po domače :D malce prikrit čustveni svet, ki pa še vedo igra…

    ne bom več. kar dolgo sem odlašala, da komentiram te pesmice. Sem jih že brala, ker te spremljam. A sem vedno bolj drvela, za tako poezijo rabiš čas.

    Lepo mi bodi Pištin še enkrat. Še te spremljam in rada berem :)

Komentiraj